Vohunjenje

Po dolgem potovanju ter dveh dnevih treninga smo danes imeli prost dan. No prost dan veslanja, na pa tudi ogledov.

Že dokaj zgodaj smo se kot kakšni “vohuni” odpravili na Kaituno, kjer smo polno oboroženi s kamerami in fotoaparati “vohunili” za tujimi ekipami. Predvsem so nas zanimale linije, katere bodo še kako pomembne na šprintu in head to headu.

Poleg študiranja linije sem se sam tudi malo preizkušal v svojih fotografskih veščinah. J

Po končanem “vohunjenju” smo v kampu še pripravili vso opreme, katera mora biti pripravljena za tekmovanje.

 

Jutri imamo zopet delovni dan. Čaka nas študiranje linije za sprint in head to head še iz čolna. Komaj čakam, da gremo veslat, ker reka je res zahtevna in tehnična. Na njej je kar nekaj zahtevnih in tudi relativno visokih slapov. Najvišji med njimi je 7 metrski slap Tutea, ki je najvišji komercialno voženi slap na Novi Zelandiji in mogoče celo na svetu. Sicer zaenkrat še ne vemo ali bomo tekmovali čez njega ali ne, ampak sam vem da se bom 100% vsaj enkrat zapeljal čez. J

Za zaključek dneva smo se proti večeru še zapeljali na ogled termalnih vrelcev (gejzirjev), kateri so v centru mesta. Vse skupaj zgleda tako, da je v parku postavljeni ogromno ograj znotraj katerih so blatne luže v katerih bolj ali manj brbota blato in izhaja para. Vse skupaj je začinjeno z značilnim vonjem po gnilih jajcih.