3 dnevi v Orlandu

Po kratki noči v NY (spat smo šli okoli polnoči, ob 6.00 uri zjutraj pa smo že imeli organiziran prevoz do letališča JFK) smo bili pripravljeni na naslednji premik. Miami se nam je izmuznil, ponudil se nam je Orlando. Po vseh formalnostih katere smo morali opraviti na letališču (oddaja prtljage, rentgen - obvezno je treba dati skoraj da vse iz sebe, sozuvanje je itak obvezno....) smo že sedeli na letalu za Orlando. Let je trajal približno 2 uri.

Poglej na NY iz zraka.

V Orlandu nas je pričakalo lepo in toplo vreme (okoli 25˙C). Na letališču smo najeli avtomobile in odkrivanje Orlanda se je začelo.

Pakiranje prtljage v najeti kombi.

Everything is bigger in U.S. :P Avtomobili so veliki, ceste širše.... očitno američani res uživajo v velikih stvareh. Ko smo se vozili po cesti do hotela, smo lahko opazovali predvsem pokrajno. Bolj ko smo se bližali hotelu več je bilo stavb. Orlando je zastavljen tako (vsaj ta del kjer smo bili mi), da ima glavno cesto, ob cesti pa je predvsem veliko hotelov, restavracij in barov, trgovinc z spominki,....tega je predvsem največ. Mi smo bili oddajleni od centra Orlanda približno 10 kilometrov, kar je čisto nekaj normalnega. V ZDA so razdalje zelo velike in če želiš priti od ene do druge točke potrebuješ vsaj pol ure in več. Ta del, kjer smo bili je predvsem turističen, srečali smo kar nekaj tujcev. Ta dan smo si privoščili še tipično ameriško kosilo - fast food :P Ogledali smo si še ameriško Kladušo (dobiš vse kar si zaželiš) in nakupili hrano v Wall martu. Zvečer smo imeli v eni izmed sob še piknik doborodošlico s slovensko hrano in pijačo, katero je večina ljudi "pretihotapila iz Slovenije v ZDA - res so mojstri, da jim je to uspelo :D Po končanem pikniku smo vsi dobesedno popadali v postelje od utrujenosti.

Glavna ulica ob kateri je bilo največ restavracij, barov....

Drug dan je bil namenje ogledu NASA centra na Cap Canaveralu. Kot sem že omenila, so razdalje kar dolge med posameznima točkamo, tako da smo se takoj po zajtrku (zajterk je bil naravnost odličen....not!!! Američani imajo svojo ponudbo sestavljeno tako, da prodajajo samo sobe, brez hrane. Hrano se plača še dodatno. Mi smo na srečo/ žalost imeli takšen hotel v katerem nam je pripadal zajterk oz. lunch paket....ali pa če ne bi. V tem paketu je bilo sadje, sok in peciva - vse tako sladko da je že fuj! Tako, da smo zajtrk kupovali v istem hotelu. Vsako jutro je bil sestavljen skoraj isto in vse skupaj je zelo sladko...od kruha naprej. Potrebno se je bilo navaditi na nov okus.) odpravili na pot. Pot do Cap Canaverala je precej ravninska (tako kot vse poti kar smo jih prevozili po Orlandu), peljali smo se tudi čez morje. V NASA centru (cena: 43$) smo si ogledali vrste raket, simulacijo izstrelitve, izstrelišče, zgodovino poletov v vesolje, poslušali astronavta, ki je bil v vesolju, si ogledali del centra z avtobusom....











Ogled priporočam vsem, je zanimivo, zabavno in poučno. Končali s 5 urnim ogledom (pa si še nismo ogledali vsega) smo pot nadaljevali na obalo, kjer smo svoja teleščka namočili v Atlantskem oceanu. Kljub močnemu vetrju je bila voda presenetljivo topla in nam je vsem prav prijala po celodnevnem ogledu. Kot otroci (ne glede na starost in spol) smo skakali v valove. Plaža je neverjetno dolga in peščena (mivko smo imeli povsod).

Atlantski ocean.

Zvečer pa sem si s svojima cimrama ogledala del glavne ulice. Vse je v lučkah, polno reklamnih napisov, ki te vabijo....in veliko ljudi.Ko pade noč...

Navodila za prečkanje ceste.

Američani so res posebi. Za vse potrebujejo še dodatna navodila :P

Tretji dan smo odšli k krokodilom oz. aligatorjem. To je ena izmed značilnosti, ki je v Orlandu skoraj da ni za spustit :) Vse skupaj pa se je začelo z airboati - "čolni na ventilator" :P Pripeljali smo se na posestvo (bil je nekakšen kamp) kjer nas je sprejela gospa. Nekaj minut za tem so pripeljali airboat nato pa je prišel še kapitan, voznik airboata (prav prijeten gospod blizu 50 let). Ko smo plačali (cena 33$) in podpisali, da se zavedamo nevarnosti, smo se končno "zapodili" v boj za dobra mesta. Predhodno smo se razdelili v 2 skupini (na čoln gre lahko samo 16 ljudi). Ogled in vožnja je trajala dobro uro in pol. V tem času smo videli nekaj aligatorjev (največ se jih vidi od aprila do septembra), ptic, rib....in naravo ter izkusili vožnjo. Sama vožnja je prijetna, motor ni preglasen (imaš tudi zaščitne slušalke), sem pa pričakovala malce hitrejšo vožnjo (tako kot v filmih gledaš kako se vozijo...vuuuummmmmmm....), deležni smo bili le nekaj pospeškov, tako za občutek :D Ko smo končali z vožnjo, smo odšli še na kosilo. Jedli smo aligatorja. Sicer sem ga že poskusila, takrat je bil pečen, tokrat pohan. In bolj mi je bil všeč pečen, boljšega okusa, ni bil tako suh. Siti smo bili, odžejani tudi.....in odšli smo proti hotelu.

Močvirje kjer smo se vozili z airbouti.

Ta dan smo si ogledali še down town Orlanda katerega osrednji del je jezero s fontano, okoli jezera pa neverjetno veliko ptic, tekačev, sprehajalcev in podobnih. Mesto smo si ogledali le bežno. Izgleda novejše.

Osrednji del Orlanda, jezero s fontano.

Zvečer sem se pa skupaj še z dvema odpravila do Universal Studios :)

Značilna krogla z napisom...

Noro, noro, norooooo..... Ta stvar je ogromna. Snop luči že na daleč opozarja, da se nekaj dogaja, glasba te vabi....masa ljudi, ki jo srečaš je pa tudi neverjetna. Čez to mesto v malem smo se le sprehodile in odhitele v hotel spat.

Oglasno sporočilo za enega izmed največjih Hard Rock cafe-jev, res je velik v Universal studios.

Ljudje so v tem delu Amerike prijazni in nasmejani, znajo pozdraviti, človeka nasmejati.... :D

Pot čez lužo....

Končno je prišel tako dolgo pričakovani dan odhoda, 1. oktober 2011 :) Let v ZDA smo imeli iz Madžarske, tako da je bilo potrebno priti še do letališča. Ker nas je šla večja skupina ljudi (kar 24, kasneje se nam je pridružilo še nekaj posameznikov, tako da je celotna odprava štela kar 33 ljudi), smo se z avtobusom iz Straže preko Hrvaške odpravili že ob 2.00 uri zjutraj. Vožnja do letališča je bila za večino predvsem zaspana...

Ko smo prišli na letališče smo ugotovili, da ima naš let 1 urno zamudo. Problem je bil, ker smo imeli takoj naprej že rezerviran let.....jah kaj....čakali smo 1 uro več. Pravi podvig pa je bil "čeking" :P Vsak posameznik (izjema so družinski člani) stopi do uslužbenca letalske družbe in zaslišanje se začne. Dobesedno zaslišanje. Začne se s čisto običajnimi vprašanji: kako ti je ime, od kod prihajaš, kam greš, tvoj namen obiska....? Potem pa se začne....kdaj si pakiral prtljago, si jo res sam spakiral, kaj vse imaš v prtljagi, so vse stvari tvoje v prtljagi, ali imaš kaj posebnega v prtljagi, katere osebne dokumente imaš s seboj, katere tehnične predmete (mobitel, fotoaparat, računalnik, predvajalnik glasbe,....) imaš s seboj, kdaj so bili ti predmeti servisirani (če so bili), ali so tehnični predmeti tvoji,.....ali imaš prtljago skos na pogled, ali si v avtobus sam nalagal/ razlagal prtljago, imaš kakšne nevarne predmete pri sebi.... Če imaš res srečo si v 15 minutah končal s pregledom in z vsemi provokativnimi vprašanji, če je pa nimaš se pa ta čas podaljša.... So pa ti postopki "pregleda" zagotovo odvisni od letalske družbe in iz kje letiš. Mi smo leteli z American Airlines iz Budimpešte.

Letališče v Budimpešti. Čakanje....

Po približno 5 "kontrolah" (carina, rentgen.....) smo končno zasedli svoj sedež na letalu in začel se je približno 9 urni let iz Evrope v Ameriko. Jupiiiii...... :D Sedela sem v repu letala, tako da sem imela pregled nad celotnim dogajanjem na letalu :P Prve 3 ure leta so minile hitro potem se pa je začelo vleči. Še dobro, da smo dobili kosilo in večerjo, da je čas hitreje minil. Človek nekaj časa sedi, spi (če mu le uspe glede na pogoje na letalu :P), se sprehaja, hodi na WC, kaj prebere, gleda filme in posluša glasbo,....in večina izmed nas je delala ravno to. Vmes smo imeli še nekaj manjših turbolenc (čisto malo je zatreslo). Kar se pa tiče prijaznosti in izgleda, pa nismo ravno imeli sreče na tem letu. Osebje je bilo že kar v letih.

Pot leta iz Evrope v Ameriko. Cel let smo imeli dan (iz Evrope smo odšli ob 13.30 uri) :)

Končno pristanemo v ZDA na letališču JFK (John F. Kennedy). Začel se je "lov" za naslednji let. Potrebno je bilo priti iz letala, ponovni pregled za vstop v ZDA (za vstop v ZDA potrebuješ ESTA vlogo katero moraš pridobit pred odhodom v ZDA na veleposlaništvu ZDA v Sloveniji. To je elektronska prijava, ki pride približno 20$ in ti velja 2 leti. Na letalu izpolniš tudi kartonček Customs Declaration, ki je kot neka "vstopnica" v ZDA. Pri vstopu priložiš oba omenjena obrazca in potni list. Naredijo slikco tvojega profila in skenirajo prstne odtise vseh 10 prstov na rokah. Če imaš srečo te še kaj vprašajo. ), prevzem prtljage in oddaja prtljage.

levo - Čakamo na odobritev leta NY - Miami. Vendar ni bilo vse skupaj nič. Ostali smo v NY. desno - Del letališča JFK. Letališče je res ogromnoooo.

Žal smo bili neuspešni zaradi zamude leta iz Evrope. Ker nismo uspeli dobiti leta za Miami, nam je letalska družba zagotovila noč v Sheratonu in 2 obroka (večerjo in zajterk) :)

Koriščenje bonov na letališču katere smo prejeli od letalske družbe (nadomestilo 2 obrokov). In seveda se je zapletlo, ker še sami zaposleni niso vedeli kaj nam pripada, potem so pa še izgubili bone zaposleni....cela scena ob 21.00 uri.

Soba v hotelu Sheraton. Postelja je bila neverjetno udobna, kot da bi ležal na oblačku :) Prijetna noč je bila.