5. november
Dobro jutro, nov dan,
nov kraj. Paihia je manjše in umirjeno obmorsko mestece v predelu Bay of
Islands. Spominja me na ribiško vasico ;) Hostel je od »centra« oddaljen dobrih
8 minut hoje. Prav prijeten jutranji sprehod…do prve kave (jah vsakič reskiram
tiste 4$ in jih še bom, da grem lahko na kava in mal »čeknem« ljudi), ogleda
mesta in šopinga (prvič v tem času sem se odpravila v trgovino po nakup hrane,
vse do sedaj je bilo neki mimgrede).
Knjižnica in free WI FI
Prvi resni nakup hrane :)
Naslednji podvig današnjega dne so bili
Haruru Falls, do katerih se pride preko Mangrove Forest. Vedela sem, da je v
eno smer približno 2 uri hoje in da morm pridet nazaj v »civilizacijo« še
preden zmrači. No…..začetek poti je bil malce neprijeten. Takoj ko zaviješ z
glavne ceste se začne gozd. Na začetku se je slišalo le moje dihanje (malce
bolj intenzivno) in čudne zvoke ptičev. V tem trenutku sem se prvič vprašala
ali ja ali ne. Ampak ferbec mi itak ni dal mira in sem šla naprej. Pot čez gozd
je narejena, urejena in dobro utrjena, na določenih predelih je sicer zelo ozka
(previdnost ni odveč!). Rastje je kakršno je, je pa veliko podrtega drevja,
posušenih oz. odmrlih delov rastlin…s tega vidika ni ravno urejeno. Po nekaj
minutah hoje sem srečala par, nato še enega…in nato še nekaj takšnih
»osamelcev« kot sem jst. Do slapa sem rabila uro in pol. Prijetna hoja, gor in
dol…dol in gor ;) Da prideš do slapa greš tudi čez Mangrove Forest. Mangrove so
drevesa, ki rastejo v vodi. Ko prideš do njih izgleda grozno, vsaj meni je.
Korenine dreves so v blatu in ko hodiš mimo se sliši neko pokanje (kot da bi pokal
tisto plastično vrečko, ki je kot varovalo v paketih) in izgleda kot da bi se
čas ustavil v tem delu, vse je mrtvo. Jst sm dobila takšen občutek. Ampak tut
takšna drevesa morajo rast ;) Nazaj k slapu…ne morem rečt, da je slap nek
presežek. Zakaj??? Celotna zadeva je zelo turistična. Do slapa lahko prideš na
dva načina ali peš preko gozda, tako kot jst ali pa z avtom! In slap je sredi
neke vasi , sploh ni v naravi. Papir res
prenese VSE! Ne glede na vse je bil prijeten sprehod ;)
Zaslužena malčka, njamiiii :)
Drevesa, ki se razcvetijo do Božiča...in potem je vse rdeče :) Imenujejo se nekako na B - si nism zapomnle, preveč zakomplicirano.
Maorski bojni čoln.
Tako nekak je izgledala hoja vse do slapov Haruru. Se opravičujem za horizontalno lego.
Vreme v Paihiji ni ravno top. Piha! In danes sm dočakal tu
res prvo pravo nevihto. Pravijo, da tudi jutri ne kaže najbolje….pa lih jutri k
grem na najbolj severno točko Nove Zelandije.
Ni komentarjev:
Objavite komentar