4. november
Dragi Auckland, ne bom te pogrešala, nisi me navdušil. Res
je, da v dobrih 3 dneh nisem imela časa, da bi si ogledala vsaj ¼ tistega kar
ponujaš…pa vseeno. Vsa velika svetovna mesta so si med seboj zelo podobna. Isti
ljudje, restavracije, bari, trgovine…GREM! tja kjer je drugače.
Pred tem pa še nekaj zanimivih stvari (vsaj zame). Semaforji
v Novi Zelandiji so hecni. Če želiš prečkati cesto, ga moraš itak opozorit
(pritisneš na gumb na semaforju) drugače lahko cel dan čakaš pred semaforjem.
Naslednja zanimivost pa je zvok. Prvič ko sem slišala ta zvok sploh nism vedla
da gre za semafor, sm mislna da je nekaj druzga. Sliši se kot da bi se
streljal….ratatatatatataaaaa…. Poslušej pa reč da ni res ;)
Preden sem prišla v
Novo Zelandijo sem bila seznanjena samo z verigo trgovin New world (slovenski
Mercator). Tu sem pa odkrila novo – Countdown. Bila sem v obeh, ampak mi je
Countdown ljubša, bolj domača. Na letališču sem vzela njihov letak (pač imam
takšno navado, da poberem vse letake, kupončke…jih pregledam in uporabim ali
vržem stran) in v njem je kartica za turiste s katero imaš lahko še dodaten
popust na označen izdelek. Naša mamca (=mami) bi rekla, da je to neki zame, ker
sm »škrtica«. Ne, nism »škrtica« samo mi ni vseeno kam dam svoj denar. Ko sem
že pri trgovinah…končni račun je zaokrožen, navzgor ali navzdol (sej vemo kako
gre zaokroževanje, a ne?). Kadar je zaokrožen navzdol je vedno fajn ;)
Še to o
cenah…kava (latte) srednje velikosti se giblje med švoh 4$ (3,7$ v verigi
Hollywood) in 5$, hitra hrana (Mc'donalds, Burger King, Fish&chips, suši in
ostale Azijske zadeve…) okoli 10$, voda (2l) med 1,60$ in 2,05$.... Če želiš
več, plačaš več ;) Drugače pa je v Aucklandu nakupovalni center Downtown v
katerem imajo suši to go...in še druge reči.
Sama imam še vedno težave s hostli
(red in čistoča), ampak se počasi navajam na to divje življenje. Še vedno pa ne
razumem posameznikov kako lahko tako preprosto bosi hodijo po hostlu, se
tuširajo za drugimi, jejo iz druge posode…jst še vedno vse pomivam/ spiram
predno jem/se tuširam. Ko smo že pri bosonogcih…kar nekaj jih srečaš tudi v
mestu. Prosto hodijo okoli kot nč :P Če je vam prou, je tut men!
Hostel YHA International v Aucklandu - jedilnica in del kuhinje
shramba - vse označeno, da ja ne bi kdo komu kaj vzel :)
Dovolj…čas je bil za premik. Za premik iz Aucklanda v Paihio
sem vzela Nakedbus. 4 urna vožnja (ki se je končala z nočno) ni bila prav nič
posebnega. Na koncu sem le prišla do hostla (šofer je bil tok prijazen, da me
je zapeljal kar do hostla) in upala, da me še čaka soba. In jaaaaa…sprejmem me
precej mlad fant Jack (s katerim sem si dopisovala po mailu za rezervacijo), ki
je vodja hotela, ker je lastnik – Captan Bob trenutno na ladji na morju ;) Kot
vodjo hotela sem po pravici povedano pričakovala starejšo osebo, ampak Jack je
super ;) Hostel je v primerjavi s tistim v Aucklandu manjši, bolj
prijeten….ampak spet so v hostlu sami Nemci. Kamorkoli prideš kamorkoli greš
zmeraj srečaš Nemca. Na trenutke imaš občutek da si v Nemčiji in ne na Novi
Zelandiji. Deutschland über alles, al kako se že reče?!
Ni komentarjev:
Objavite komentar