Provansa in Azurna obala 2010 - 5. dan

Z današnjim dnem sva se vrnila v otroška leta. Ogledat sva si šla Haribo muzej. Haribo muzej se nahaja v mestu Uzes. Vsi, ki se boste odločili za ogled muzeja bodite zgodnji. Muzej se odpre ob 10.00 uri, midva sva bila 9.15 že pri muzejo in se je že začela delati vrsta. V muzeju (cena: 6€/ osebo - dobiš žeton katerega izkoristiš na koncu, 4 mini pakete Haribo medvedkov) si ogledaš zgodovino, sestavo in vrsto produktov, proizvodnjo....vonjaš, tipaš...pravi užitek ne glede na starost. Na koncu je tudi trgovina s Haribo izdelki.

Tako se je vse začelo...

Modelčki za Haribo bonbone

Po sladkem začetku dneva, sva se odpravila do Pont du Garda, akvadukt iz rimskih časov (cena: 15€/ avto do 5 oseb vključuje ogled akvadukta, muzeja, kina, razstave in parking). Tu sva preživela kar nekaj časa. Resnično priporočava, da si ogledate to neverjetno arhitekturo, ne bo ti žal! :)

Čas je bil, da greva še na jug. Odšla sva do naravnega parka Camargue. Na poti čez park sva opazila bele konje, bike in ptiče plamenci ter ogromne ranče. Naju osebno ni fasciniral (tudi zelo vetrovno je bilo), zato sva se le sprehodila skozi mesto Saintes-Maries-de-la-Mer (ozke ulice, bele hiške, arena za bikoborbe, dolga peščena plaža...) in namočila v morju (to je bilo najino prvo kopanje v morju na tem potovanju, do sedaj sva se kopala le v jezerih).

Mesto Saintes-Maries-de-la-Mer

Ob 19.30 uri sva se šele odpravila proti Aix en Provence, glavnemu mestu Provanse. Čakala naju je še dolga pot do mesta.... Med potjo sva si ogledala še Salon-de-Provence, ki je pusto in nezanimivo mesto. Ko sva končno prišla v Aix en Provence (ura je bila že bliz polnoči) se je začelo iskanje primernega prostora za nočitev. O ja, to je bila za mene najbolj grozna izkušnja. Oba sva bila že pošteno utrujena od vožnje, nisva točno vedela kje sva (malček sva se izgubljala po ulicah), bilo je pozno....zato sva odšla iskat primeren prostor v neznano. Začela sva se oddaljevati od mesta, za nama je vozil avto....ko sva se ustavila (vozila sem jaz), da bi ga spustila mimo, se je avto ustavil poleg najinega avta (kot v grozljivki!!!!). Čakava, da se avto odpelje, tudi avto čaka. Sopotnik v sosednjem avtu spusti okno in prijazna gospa se nasmeje. Nato še jaz spustim okno in gospa vpraša: "Can I help you?". Jaaaaa itak da potrebujeva "help", se ti zdi sem si mislna?! hehehe....Potem naju napotita na parkirišče pod njuno hišo (bila sta starejši par). Seveda sva sprejela njuno ponudbo, vendar sva se po nekaj minutah iz omenjenega parkirišča vrnila nazaj v mesto (bolj varno se je nama zdelo, pa tudi jaz sem pritiskala na to, da se vrneva). Zanimiva in nepozabna je bila ta scena! Ko sva prispela do mesta, sva poiskala primerno parkirišče in prenočila v avtu. Nora noč :P