7.
dan:
Po enem tednu Južne Afrike je bila spet na vrsti selitev.
Tokrat sva se preselila iz Stellenboscha v Cape Town. Sobo v Cape Townu sva
rezervirala že pred časom in ob prihodu v stanovanje sva bila šokirana.
Stanovanje ni izgledalo tako kot sva si predstavljala, zato sva se odločila da
greva najprej v mesto in da bova sproti razmislila kako naprej. Odšla sva na
V&A Waterfront. To je staro pristanišče, kjer je sedaj nakupovalno središče
- ogromno trgovin, tržnica, restavracije, lokali in marina. Ker je bilo do
novega leta še en dan in ker imajo domačini večinoma dopuste in ker je bilo
seveda ogromno turistov je bila gužva res velika.
Po sprehodu, kavici in pivu sva se odpravila nazaj v sobo in
začela iskati novo prenočišče. Dokaj hitro sva na Airbnbju našla primerno sobo
in se odločila, da pošljeva povpraševanje ali jo lahko koristiva do konca
najinega potovanja. Ker je bilo potrebno počakati na odgovor gostitelja in ker
je bilo že res pozno sva prvo noč prespala v sobi, katero sva rezervirala
sprva.
8.
dan:
Takoj zjutraj, po zelo slabi noči, sva oba najprej pomislila
ali je že priše odgovor od gostiteljev. Ni bilo dolgo zatem, ko je res prišel
in lahko sva se preselila v novo sobo. Takoj sva se odpravila pogledati
prenočišče in ker sva bila še malo zgodnja sva se vmes še ustavila na zajtrku.
Bil je odličen.
Ob prihodu v novo prenočišče sta naju gostitelja Kevin in
Jenifer zelo lepo sprejela. Razkazala sta nama najino novo sobo s svojo
kopalnico in razložila hišna pravila. Po krajšem pogovoru sta naju povabila še
na praznovanje novega leta z njima in še z nekaterimi prijatelji. Ker sama
nisva imela nobenih drugih planov sva povabilo sprejela in na koncu se je
izkazalo, da sva se prav odločila.
Poleg selitve sva se popoldne odpravila še na ogled plaže v
kraju Muizenberg. Znana je po barvitih hiškah na plaži, katere lahko vidimo v
skoraj vsakem vodniku ali razglednici. Plaža je peščena in kolikor daleč sva
lahko videla je bila polna ljudi. Prevladovali so črnci, belcov sva videla samo
nekaj malega za vzorec. Kasneje sta nama Kevin in Jenifer razložila, da je pri
njih normalno, predvsem 1. januarja, da so plaže polne črncev in ostalih ljudi,
ki prihajajo predvsem iz bolj revnih predelov ter iz notranjosti države, da
preživijo prvi dan v novem letu na plaži.
Letos je bilo za naju novo leto malo drugačno, kot sva sicer
navajena. Južnoafričani zelo radi pečejo na žaru ali braai kot rečejo oni.
Kevin je kupil par zares velikih in lepih zrezkov, katere je spekel, Jenifer pa
je pripravila preostanek večerje. Sama večerja je bila zares okusna in pa
predvsem pospremljena z velikimi količinami vina.
Ob polnoči smo nazdravili s šampanjcem in pojedli sladoled.
Okoli enih zjutraj so njuni prijatelji začeli odhajati in s Kevinom sva se
odločila, da je najbolje, da odpreva še eno flašo vina…
9.
dan:
Zjutraj je glava malo bolela, ampak nič preveč resnega.
Odločila sva se, da si greva pogledati akvarij Two Oceans Aquarium, ki se
nahaja na V&A Waterfront. Namesto nepotrebnega pisanja sva spodaj samo
priložila nekaj slik.
Ogled akvarija naju je kar utrudil, prevelika količina vina
dan prej ni imela nič s tem, zato sva se ustavila še na kosilu. Po kosilu sva se
se odločila, da se zapeljeva nazaj do prenočišča mimo nekaterih bolj poznanih
plaž. Kevin in Jenifer sta imela prav. Plaže so bile nabito polne in za pot,
katero bi morala prevoziti v pol ure sva potrebovala več kot uro in pol. Ljudje
ležijo skoraj povsod in smetarji bodo imeli jutri res veliko dela da pospravijo
vse smeti.
10.
dan:
Danes je bil v planu pohod na Table Mountain, ampak sva se
zjutraj zaradi oblačnega vremena odločila, da si greva raje pogledat Cape of
Good Hope in Cape Point. To je pomenilo še dodatni dve uri spanja.
Na poti do Cape Pointa sva se vozila po vzhodni strani
polotoka Cape Peninsula in med potjo sva se morala enkrat ustaviti zaradi “blokirane
ceste”. Na cesti je bil cel trop pavijanov. Iz avta sva jih na hitrco poslikala
in se odpravila naprej.
Cape of Good Hope je park, vstopnina pa je nekaj manj kot 10
€. Z avtom sva se ustavila cca 300 metrov pred zapornicami in takoj sva vedela,
da se bova načakala. Na vstop sva čakala približno 20 minut. Po vstopu se je
potrebno peljati še cca 10 kilometrov. Cesta naju je pripeljala skoraj do
svetilnika in odločila sva se, da se najprej povzpneva na hrib kjer stoji
svetilnik. Nato sva se sprehodila še do drugega svetilnika, ki je 88 metrov
nižje od prvega ter nato še do Cape of Good Hope. Sicer bi se lahko do Cape of
Good Hope tudi zapeljala z avtom, ampak
sva se odločila da se raje sprehodiva, da ne bova tipična turista. J
Po ogledu Cape of Good Hope, sva se vračala po zahodni obali
polotoka in ogledala sva si mesto Kommetjie ter pot nadaljevala po znameniti
cesti Chapman’s Peak Drive. Cesta je poznana po fenomenalnem razgledu.
Znamenitost ceste je tudi, da je vklesana v živo skalo.
Sedaj pa počivat, ker jutri pa greva res na Table Mountain.
Ni komentarjev:
Objavite komentar